​​​

 

 

Slovenska mitologija - Vesna

Slovenska mitologija - Vesna

0 €
Datum izida:20.5.2005 7:08:00
Oblikovanje:Andrejka Čufer
Motiv:Vesna
Tisk:Poštovní tiskárna cenin, Praha a. s.
Izvedba:štiribarvni ofset
Papir:Tullis Russell fluo litho 100 g/m2, gumiran
Velikost:
Zobčanje:grebenasto
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Slovenska mitologija - Vesna

<b>Slovenska mitologija VESNA</b><p>Vesno, ki s svojim imenom pooseblja pomlad, pravzaprav ne moremo uvrstiti med slovanske (in slovenske) boginje, ampak med bajna bitja. Pričevanja o vesnah ali veščah in spomini na nanje so bili ponekod živi še po koncu druge svetovne vojne. Vesna naj bi bila družica vesnika, oba pa sodita verjetno med razvojno mlajši bajni bitji, ki sta povezani z različnimi kmetijskimi obredji. Kljub temu, da je ime Vesna slovanskega izvora in v številnih slovanskih jezikih pomeni pomlad, tudi mladost, pomladno radost in bujnost, je v slovenskem jeziku izrazit pesniški, iz slovanskih jezikov prevzeti izraz za ta letni čas. Ime tega bajnega bitja se v slovenski ljudski tradiciji najpogosteje najde v družbi raznih bitij, ki jih označujemo kot čarovnice ali coprnice. Te vesne naj bi prebivale v prelepih palačah na visokih gorah, kjer se pogovarjajo o letini, življenjskih usodah ljudi in drugem. Njihove palače obdaja velik krog, ki jim prepoveduje izhod čez leto, razen v mesecu februarju. Ta se zato imenuje tudi »vesnar«. V tem mesecu odhajajo v dolino med ljudi in se vozijo med enajsto in polnočjo na lesenih vozičkih ob poteh. Pri tem spuščajo posebne glasove; ljudje pravijo, da »črčíjo« ali »hreščijo«. Slišijo jih le tisti posamezniki, ki jim je ta lastnost prirojena. Komur se čez leto uspe skrivaj priplaziti v njihove palače na gorah, lahko izve, kaj se bo v tistem letu zgodilo. Vendar gorje mu, če ga pri tem vesne zasačijo. Za oznako človeka, ki ima hud kašelj, se uporablja tudi primera »hreščiš kakor vesna«. <p> Dr. Janez Bogataj

Posita IPPS Moj Paket PS Logistika EPPS Intereuropa