Živalstvo - gams B

<p>​</p><p><strong>Živalstvo</strong></p><p>&#160;</p><p><strong>Gams (</strong><strong><em>Rupicapra rupicapra</em></strong><strong>)</strong></p><p>&#160;</p><p>Gams je srednje velik kopitar iz družine votlorogov. Prepoznaven je po značilnih zakrivljenih rogljih, ki so prisotni tako pri samcih – kozlih kot tudi pri samicah – kozah. Poleti je njihova dlaka kratka, rumenorjavih ali rumenosivih odtenkov, pozimi pa jim zraste dolga, gosta, temna, skoraj črna dlaka, svetla pa ostane predvsem med nogami&#160; in na glavi, kjer se jim preko oči vleče široka temna proga oziroma »obrazna maska«. Močno, atletsko telo jim omogoča izjemno gibanje po strmih, skalnatih terenih. Samci tehtajo med 30 in 45 kg, samice pa nekoliko manj. Njihova višina v vihru je okoli 70– 75 cm. Roglji so temni, tanki in nazaj ukrivljeni, pri čemer kozli razvijejo nekoliko debelejše in nekoliko bolj kljukasto zakrivljene roglje kot koze.</p><p>&#160;</p><p>So prežvekovalci in rastlinojedi, prehranjujejo se predvsem z različnimi travami, zelišči, listjem, poganjki in lišaji. Poleti se prehranjujejo predvsem zjutraj in pozno popoldne, ko je temperatura nižja in so za njih razmere najugodnejše, pozimi pa so v iskanju hrane lahko aktivni ves dan. So družabne živali in le stari kozli so samotarji. Največje trope tvorijo koze s kozliči, spolno zreli kozli pa se družijo med seboj. Kozli pridejo h kozam le v času parjenja (prska), ki poteka od konca oktobra do decembra. V tem času se samci borijo za prevlado in pravico do parjenja s samicami. Samice po približno 170-dnevni brejosti, običajno maja ali junija, skotijo enega mladiča, redkeje dva ali celo tri. Mladiči so sposobni slediti materam že nekaj ur po rojstvu.</p><p>&#160;</p><p>Gamsi pri nas poseljujejo predvsem visoka gorska območja v Alpah in Dinaridih, kjer so na voljo strme skalne stene, pašniki in gozdovi. Najraje imajo območja nad gozdno mejo, kjer se lahko prosto gibajo in kjer je manj plenilcev. V zimskem času se pogosto selijo na nižje ležeča območja, kjer je manj snega in lažje najdejo hrano. V 20. stoletju so gamsi poleg alpskega in predalpskega sveta poselili tudi pas gozdov v sredogorju in hribovju. To širitev verjetno lahko pripišemo lokalnemu iztrebljenju plenilcev, zlasti volka. </p><p>&#160;</p><p>Naravna plenilca odraslih gamsov sta predvsem volk in ris, planinski orli pa plenijo predvsem mladiče. Med gamsi je poleg lova največja smrtnost posledica padcev prek sten in plazov.&#160;Poleg naravnih sovražnikov gamsom grozijo tudi bolezni in paraziti, ki lahko močno vplivajo na njihove populacije.</p><p>&#160;</p><p>Gamsi imajo pomembno vlogo v svojih ekosistemih, saj vplivajo na vegetacijo in s tem na razpoložljivost hrane za druge živali. S svojim prehranjevanjem pomagajo uravnavati rastlinske združbe in tako preprečujejo prekomerno rast nekaterih vrst. Gams je sicer razširjena in prilagodljiva vrsta, a kljub temu ni imuna na vplive človeških dejavnosti. Ohranjanje njihovih habitatov, omejevanje motenj, ki jih povzročajo ljudje (turizem), uravnavanje lova in spremljanje zdravstvenega stanja populacij so ključni dejavniki pri zagotavljanju dolgoročnega preživetja te vrste. Zaradi svoje prilagodljivosti in sposobnosti preživetja v ekstremnih pogojih je gams simbol moči in vzdržljivosti gorskih živali. </p><p>&#160;</p><p>Doc. dr. Hubert Potočnik, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta</p><p>&#160;</p><p><br></p>