Znamenite osebnosti - Marko Pernhart

<p>​</p><p><strong>Marko Pernhart, </strong><strong><em>Bled</em></strong><strong>, 1854, Narodna galerija</strong></p><p>&#160;</p><p>Podoba Blejskega jezera z otočkom, na katerem je cerkev Marijinega vnebovzetja, v ozadju grad na pečini in gorska kulisa s Stolom – to je najbolj ikonična podoba slovenskih dežel. Marko Pernhart, slovenski slikar s Koroške, je v svojem zelo obsežnem opusu upodobil Bled večkrat, ravno v času, ko je kraj postajal pomembno turistično središče. Še več, Pernhart je živel v času duhovnega preporoda izpod spon avstrijske monarhije, v času potrditve in utrditve narodne identitete, ko je veličastna alpska pokrajina s Triglavom postajala simbol slovenskega naroda. Že France Prešeren je postavil dogajanje v <em>Krstu pri Savici</em> ob Bohinjsko in Blejsko jezero, pod Triglav, ki ga je opeval prav tako Valentin Vodnik, ki pravi&#58; <em>Tukaj pod velikim Bogom …</em> Naslovnica njegove pesniške zbirke <em>Pesme za pokušino</em> je okrašena s slapom Savica, simbolom čistega izvira pesnikov in njihove poezije. Od Pernharta dalje je v likovni umetnosti alpska pokrajina, ki jo pooseblja Bled, prisotna vse do današnjih dni.</p><p>&#160;</p><p>Slika je narejena v Pernhartovem značilnem slogu ‒ naslikana je zelo natančno, z uporabo umirjenih in hladnih tonov, z nanosom tankih barvnih plasti in z bleščečo površino mirne vodne gladine. Očaran nad privlačnostjo pokrajine se ni poglabljal v slikarske probleme njenega upodabljanja in njegov svet je vedno dostojanstveno umirjen, odmaknjen in vase zaprt. Bil je popotnik in planinec, ki se je večkrat povzpel na Triglav, Grossglockner in vrhove drugih gora. Zapustil nam je galerijo krajinskih slik, pravljično lepih kotičkov takrat še malo znanega visokogorskega sveta in neokrnjene narave.</p><p>&#160;</p><p>Dr. Alenka Simončič, Narodna galerija<br></p><p><br></p>