Radijski sprejemnik Slavček

<p>​</p><p><strong>Radijski sprejemnik Slavček</strong></p><p>Z začetkom delovanja Radia Ljubljana v septembru 1928 se je pojavilo širše povpraševanje po sprejemnikih radijskega signala. Sprva so bili to detektorji s kristalom in slušalkami, ki jih je lahko uporabljal en sam poslušalec. V naslednjih letih pa so vse bolj priljubljeni postali sprejemniki z elektronkami in zvočniki. Do konca druge svetovne vojne so bili vsi sprejemniki uvoženi iz tujine. Leta 1946 so v Beogradu ustanovili tovarno Radio Industrija Nikola Tesla. Naslednje leto je&#160;tovarna tržišče ponudila prvi domači radijski sprejemnik Kosmaj 47, ki je bil zaradi nižje cene dostopen širšemu krogu poslušalcev.</p><p>Radijski sprejemnik Slavček je izdelovala tovarna Telekomunikacije Ljubljana. Ta se je 1951 izločila iz Inštituta za elektrozveze, ki ga je ustanovilo Ministrstvo za težko industrijo FNRJ 1947. Model&#160;Slavček&#160;RA40 iz leta 1952 je prvi izdelek te tovarne in je po doslej znanih podatkih tudi prvi takšen serijski proizvod v Sloveniji. Radio deluje na kratkovalovnem in srednjevalovnem območju. Je namizni model v lesenem ohišju, s petimi elektronkami in krožnim prikazom frekvenčnega območja.</p><p>V naslednjih letih so sledili modeli Savica, Bistra, Kras, Vesna, Triglav in Soča. Podjetje Telekomunikacije Ljubljana se je v letu 1961&#160;pridružilo kranjski Iskri. Od takrat je proizvodnja radijskih sprejemnikov potekala pod skupno blagovno znamko v Pržanu, kjer so začeli tudi z izdelovanjem televizijskih sprejemnikov. Uspešna zgodba se je končala s stečajem&#160;podjetja leta 1991.</p><p>Dr. Orest Jarh, muzejski svetnik</p><p>Tehniški muzej Slovenije<br></p><p><br></p>