Slovenski svišči - Panonski svišč

<p>​</p><p><strong>Panonski svišč</strong></p><p>Ime zavaja – panonski svišč v resnici ni ravno »panonski«&#58; ne po svoji razširjenosti niti po habitatih, ki jih poseljuje. Prvi ga je našel in znanstveno poimenoval J. A. Scopoli, ki je sredi 18. stoletja prav tako deloval kot botanik in idrijski rudniški zdravnik. Scopoli je panonski svišč našel in za znanost prvič opisal pod imenom »<em>pannonicum</em>« iz Porezna. Rastlina zraste do dobrega pol metra višine, ima nasprotne gole liste. Cvetovi, ki so purpurno vijoličaste barve s temnimi pikicami, so v zalistnih socvetjih. Najbolj mu ustrezajo zakisana tla v gorskem pasu, kjer je značilnica za kisle, slabo hranljive travnike s prevladujočim navadnim volkom, npr. za pohorske planje.&#160;<br></p><p><br></p>