080 14 00
<p></p><p>CELJE – KNEŽJE MESTO, 700 LET, ZAPISANIH V ZGODOVINI</p><p> </p><p>Celje je bilo v 12. in 13. stoletju v rokah plemiške rodbine Vovbržanov. Po izumrtju Vovbržanov leta 1322 se je med glavnimi pretendenti vnel silovit spopad za bogato dediščino. Celje je bilo razdeljeno tako, da je Friderik Žovneški dobil polovico, ostala polovica pa je ostala Hermanovi vdovi Elizabeti in Ulriku V. Pfannberškemu. 30. januarja 1323 sta Ulrik Pfannberški in Elizabeta, vdova zadnjega Vovbržana, zastavila koroškemu deželnemu glavarju in maršalu Konradu Auffensteinskemu svojo polovico celjske posesti za 500 mark srebra za obdobje treh let. Zastavila sta »grad Celje in trg pod njim in stolp, ki stoji v trgu, in plemiče, ki so nastanjeni v trgu, in oborožence, ki k njim spadajo, z vsemi pravicami in plemenitimi ljudmi in posestvi, ki spadajo k trgu …« (»<em>Cylie die purch vnd den marcht drunder vnd den turn, der in dem marchte leit, vnd die edeln leut die in dem mart (sic) gesezzen sint, vnd die manschaft die dazu gehort, mit allen den rechten vnd zu dem marchte gehoerent leut vnd gut mit anderm gelt auzzerhalb des marchtes </em>…«). Listina prinaša prvo pisno omembo celjskega Starega gradu, Celja kot trške naselbine in stolpa, ki ga danes poznamo pod imenom Knežji dvor. </p><p> </p><p>Mag. Damir Žerič, </p><p>višji kustos, Pokrajinski muzej Celje <br></p><p><br></p>