080 14 00
<p></p><p style="text-align:left;"><strong>Emil Korytko (roj. 7. 9. 1813 v Žežavi, Lvov, umrl 31. 1. 1839 v  </strong><strong>Ljubljani)</strong></p><p style="text-align:left;"><span style="text-decoration:underline;"><strong> </strong></span></p><p style="text-align:left;">Emil Korytko je bil poljski politični aktivist, ki so ga avstrijske oblasti zaradi protidržavne dejavnosti aretirale in leta 1834 izgnale v Ljubljano. Tu je postal pomemben narodopisec romantičnega obdobja, zbiralec narodnega blaga, pesnik in prevajalec. </p><p style="text-align:left;"> </p><p style="text-align:left;">Po prihodu v Ljubljano je navezal prijateljske stike s takratnimi slovenskimi intelektualci in vplivnimi osebami, kot so bili Blaž Crobath, Matija Čop, France Prešeren idr. Njegova zasluga je zbirka slovenskih (kranjskih) ljudskih pesmi, ki so izšle po njegovi smrti, od 1839 do 1844, v petih snopičih. V časopisu Illyrisches Blatt je leta 1838 objavil prvo vprašalnico za zbiranje gradiva o ljudskem življenju na Kranjskem, ki je bila hkrati poziv za zbiranje tudi pri drugih Slovanih. Spoznaval je tudi ideje ilirskega gibanja. Njegova zbirateljska vnema je bila zelo velika, saj je poleg pesmi, pripovedi in ugank zbiral tudi gradivo o gmotni kulturi, zlasti še o oblačilnem videzu in regionalnih pripadnostnih kostumih. Njihove upodobitve  je prispeval slikar Franz Kurz von Goldenstein in so ohranjene. Pred leti so bile predstavljene na znamkah Pošte Slovenije. </p><p style="text-align:left;"> </p><p style="text-align:left;">Njegova ideja za izdajo knjige o Kranjski v poljskem jeziku ni bila uresničena. Emil Korytko je pokopan na nekdanjem ljubljanskem pokopališču Navje, kjer je tudi njegov nagrobnik.</p><p style="text-align:left;"> </p><p style="text-align:left;">Prof. dr. Janez Bogataj</p><p> </p><p> </p><p><br></p>