080 14 00
<p></p><p><strong>Začetki brezmotornega letenja – Franc Wels</strong></p><p> </p><p>Letenje kot eden najbolj primernih življenjskih pojavov na našem planetu je staro okoli 150 milijonov let (arheopteriks) in je potekalo skozi zgodovinska obdobja brez človeka ter z njim. Ker je narava prikrajšala človeka za krila, naj bi mu pomagala tehnika. Zgledovanje po ptičjem letenju je bilo dolgo navdih za tovrstna človeška prizadevanja, dokler ni postalo zaradi neuresničljivosti bolj ovira kot vzor. </p><p> </p><p>Genialni umetnik, znanstvenik in izumitelj Leonardo da Vinci je  okoli leta 1500 skiciral vrsto letenju namenjenih naprav na mišični pogon, vendar je spoznal, da na ta način ne bo uspeha. V 18. stoletju se je pojavila nova možnost: letenje z baloni, napravami, lažjimi od zraka (brata Montgolfier, 1783). Osemnajsto stoletje je bilo nato v znamenju zračnih plovil, lažjih od zraka. Sočasno pa so znanstveniki izpopolnjevali naprave, težje od zraka, in ob koncu 19. stoletja omogočili brezmotorno (Otto Lilienthal, 1896), naposled pa tudi motorno letenje (brata Wright, 1903). </p><p>V naslednjem obdobju je postalo inovativno letalstvo eno najhitreje razvijajočih se prometnih in tehničnih področij. </p><p> </p><p>Noben oris zgodnjih, a uspešnih brezmotornih letalskih poletov v svetu se ne more in ne sme izogniti prikazu zaslug, ki jih ima na tem področju inženir FRANC WELS (rojen 1873 v Mariboru, umrl 1940 na Dunaju). Pri oblikovanju kril se je zgledoval po naravi in je po vzoru jadrajočega rastlinskega semena gradil vedno večje modele ter naposled brezmotorni letalnik (krilo), s katerim mu je leta 1906 uspelo drsno letenje 250 m daleč. Nato sta se Wels in z njim avstrijski pionir Igo Etrich lotila motorizacije svojega letečega krila. V Etrichovi delavnici so tako nastala prva motorna letala, predvsem pa kakovostna konstrukcija Taube (Golob), s katerim je avstrijsko in nemško letalstvo vstopilo v prvo svetovno vojno.</p><p> </p><p>Dr. Sandi Sitar,</p><p>zgodovinar tehnike<br></p><p><br></p>