080 14 00
<p></p><p><strong>Vstop v novo leto</strong></p><p><strong> </strong></p><p>Velike družbene spremembe od konca 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja so povzročile izjemen razmah novoletnih oz. silvestrskih praznovanj. Ta bolj ali manj hrupna javna praznovanja so se najprej začela v urbanih okoljih, postopoma tudi v vaseh. V slednjih predvsem po koncu druge svetovne vojne, še zlasti od 60-ih let 20. stoletja. </p><p> </p><p>Nastajale so nove vsebine družabnosti in veseljačenja, razmahnile so se posebne oblike turizma, ki so omogočale različne oblike praznovanja prehoda v novo leto v različnih geografskih okoljih. Posebno obliko predstavljajo javna silvestrovanja na prostem, ki imajo svoje vrhunce v različno trajajočih ognjemetih, sicer pa z različnimi gastronomskimi vsebinami na stojnicah. </p><p> </p><p>Prvo silvestrovanje v Sloveniji na prostem je bilo leta 1989 v Mariboru, leto kasneje v Ljubljani. Postopoma so sledila še druga mesta, večji in manjši kraji. Zadnjih nekaj let se vedno bolj pojavljajo pomisleki glede ognjemetov, ki ne prispevajo k prizadevanjem celotnega človeštva za ohranjanje okolja. Vendar je postala ta novodobna tradicija  neločljivi del prazničnega vstopa v novo leto, zato ni pričakovati hitrih sprememb na tem področju.</p><p> </p><p>Prof. dr. Janez Bogataj</p><p> </p><p> </p><p><br></p>