Avtomatski telefonski aparat Iskra ATA 11

<p>​</p><p><strong>Telefonski aparat Iskra ATA 11</strong></p><p>&#160;</p><p>V zadnjih desetletjih smo priča bliskovitemu tehnološkemu napredku v komunikacijah. Pomembno vlogo v tem razvoju ima podjetje Iskratel (nekdanja Iskra Kranj), ki se je leta 1947 usmerilo tudi v telekomunikacije. Takrat so začeli z razvojem ključnih komponent za nov program telefonije, ki so mu sledili prvi načrti za telefonske centrale.</p><p>&#160;</p><p>Prvi Iskrini telefoni so bili narejeni po Siemensovi licenci. Redna proizvodnja se je začela leta 1948 z induktorskim aparatom ITV 1, ki je imel kovinsko ohišje in je bil namenjen za potrebe Jugoslovanskih železnic in državnih ustanov. Leta 1949 so predstavili novo serijo <strong>a</strong>vtomatskih <strong>t</strong>elefonskih <strong>a</strong>paratov ATA. Za ohišje so začeli uporabljati bakelit, ATA 1 pa je bil prvi Iskrin telefon, namenjen širši uporabi.</p><p>&#160;</p><p>Šest let kasneje sta na tržišče prišla modela ATA 11 z zemeljsko tipko in ATA 12 brez tipke, ki sta predstavljala naslednjo generacijo Iskrinega razvoja. Glede na ATA 1 gre za telefon, ki so ga tehnično izpopolnili Iskrini razvijalci, le oblikovan je bil še vedno po vzoru tujega proizvajalca, švicarskega podjetja Albiswerk Zürich AG. </p><p>&#160;</p><p>Telefon ATA 11 je bil izjemno priljubljen, v začetku 60-ih let so jih izdelali 35.000 na leto. Telefon so tudi izvažali. Čeprav je bil najpogosteje na voljo v črni barvi, so ga izdelovali v sedmih različnih barvah.</p><p>&#160;</p><p>Dr. Estera Cerar </p><p>vodja Muzeja pošte in telekomunikacij, enote Tehniškega muzeja Slovenije<br></p><p><br></p>