150 let zadružništva na Slovenskem

<p>​</p><p><strong>150 let zadružništva na Slovenskem </strong></p><p><strong>&#160;</strong></p><p>Začetki zadružništva na Slovenskem so tesno povezani z narodno obrambno vlogo – z obvarovanjem slovenskega kmeta in ohranitvijo slovenske zemlje v njegovi lasti. Z zemljiško odvezo leta 1848 je namreč kmetstvo na Slovenskem dobilo v last večino zemlje, s pravico do lastnine pa so prišle tudi obveznosti, zlasti finančne. Kmetje so iskali izhod v oderuškem zadolževanju, ki je številne kmetije vodilo v propad, rojake pa v izseljevanje. Dozorele so razmere za razvoj zadružništva, za začetek katerega se šteje ustanovitev prve hranilno-kreditne zadruge leta 1872 v Ljutomeru. </p><p>&#160;</p><p style="text-align&#58;justify;">Zadružništvo je poslovni model, katerega delovanje usmerjajo zadružne vrednote in načela, katerih cilj ni usmerjen zgolj v dobiček, ampak v zasledovanje gospodarskih in družbenih koristi članov. Temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. </p><p style="text-align&#58;justify;">&#160;</p><p style="text-align&#58;justify;">Na svetu v številnih gospodarskih panogah deluje tri milijone zadrug, ki združujejo več kot eno milijardo članov in zaposlujejo 10 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev. V Sloveniji je registriranih 411 zadrug, od teh jih je 60, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, prostovoljno včlanjenih v Zadružno zvezo Slovenije. Slednje združujejo 13.500 družinskih kmetij in na podeželju nudijo 2.600 delovnih mest. Čeprav zadruge, članice Zadružne zveze, predstavljajo le 15 odstotkov vseh slovenskih zadrug, ustvarijo 87 odstotkov vseh zadružnih prihodkov in 95 odstotkov vseh zadružnih delovnih mest.</p><p>&#160;</p><p>Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.</p><p>&#160;</p><p><br></p>