​​​

 

 

Dr. Amalija Šimec

Dr. Amalija Šimec


Datum izida:12.11.2020 23:00:00
Oblikovanje:villa creativa
Motiv:dr. Amalija Šimec
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v mali poli po 10 znamk
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:Josipa Ćevid
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Dr. Amalija Šimec

<p>​</p><p><strong>Dr. Amalija Šimec</strong></p><p>&#160;</p><p>Amalija Šimec je bila rojena 30. oktobra 1893 v Tržiču na Gorenjskem. Na Dunaju je študirala medicino, ki jo pa je nato zaključila leta 1920 v Pragi, kamor je odšla potem, ko so na Dunaju prepovedali študij za nenemške študente. V času prve svetovne vojne je delala kot zdravnica v vojnih bolnišnicah,&#160; v času koroškega plebiscita pa je organizirala zasilno bolnico v Škofičah ob Vrbskem jezeru. Med leti 1921 in 1922 se je na Dunaju specializirala iz bakteriologije in epidemiologije ter kot prva Knafljeva štipendistka opravila tečaj iz hematologije v Zagrebu in na Dunaju. Raziskovala je bacil paratifusa (bacillus paratyphi Hirschfeld) in virulenco Kochovega bacila. Med leti 1922–5 je vodila prvo bakteriološko-epidemiološko ustanovo v Ljubljani in bila glavna organizatorka velike ozaveščevalne kampanje proti tifusu. Nato je pridobila Rockefellerjevo štipendijo in je odšla na izpolnjevanje v ZDA in Kanado, da prouči organizacijo delovanja javnih zavodov. Po vrnitvi v domovino je bila ravnateljica šole za zaščitne sestre v Zagrebu. V tridesetih letih je bila šolska zdravnica pri Higienskem zavodu v Ljubljani in od leta 1935 vodja socialno-medicinskega oddelka pri Higienskem zavodu. V tem obdobju je napisala tudi zelo prodajan priročnik »Zdravstveni nasveti za družino in dom«. V medvojnem obdobju je bila zelo aktivna v katoliških ženskih organizacijah, kar ji je po drugi svetovni vojni povzročalo težave pri napredovanju. Po drugi svetovni vojni je bila načelnica oddelka za vrhovno sanitarno inšpekcijo pri ministrstvu za zdravstvo. Leta 1922 se je pri raziskovalnem delu okužila s klicami čiste kulture tifusa, okužba ji je povzročila trajno okvaro srčne mišice in za njenimi posledicami je umrla&#160; 21. oktobra 1960. </p><p>&#160;</p><p>&#160;</p><p>doc. dr. Irena Selišnik</p>