​​​

 

 

Divja odlagališča odpadkov

Divja odlagališča odpadkov


Datum izida:24.9.2020 22:00:00
Oblikovanje:Zlatko Drčar
Motiv:Divja odlagališča odpadkov
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 50 znamk
Papir:100 g/m2 samolepilni papir
Velikost:
Zobčanje:Valoviti izsek
Ilustracija:Zlatko Drčar
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Divja odlagališča odpadkov

<p>​</p><p><strong>Ogledala naših odnosov do okolja</strong></p><p><strong><em>&#160;</em></strong></p><p>Sodobna potrošniška družba še vedno ni v celoti vzpostavila vzdržnih odnosov z naravnimi in kulturnimi okolji. Vendar tokrat ne govorimo o velikih onesnaževalcih in uničevalcih, ampak tudi o raznih vsakdanjih, ˝drobnih˝ dejanjih, ki se pogosto razraščajo do velikih razsežnostih in dokazujejo ravni naše siceršnje nekulture. </p><p>&#160;</p><p>Industrija žvečilnega gumija in njegovi potrošniki odslikavajo svoje rezultate na pločnikih in drugih javnih površinah. Pri tem je zanimivo, kako so z odvrženimi žvečilkami okrašeni npr. pločniki pred nekaterimi našimi šolami in druge javne površine. </p><p>&#160;</p><p>Številne fasade stanovanjskih in drugih stavb, zidovi, mostovi&#160; in podhodi so postali predmet vandalističnega izživljanja s pršili. To pomeni, da je to nekaj drugega kot siceršnja zvrst sodobne likovne ustvarjalnosti v urbanem okolju ali izražanje različnih stališč o aktualnem družbenem dogajanju kot oblika neverbalne komunikacije. </p><p>&#160;</p><p>Kljub številnim opozorilom cigaretni ogorki še vedno letijo iz avtomobilov. Še hujši so primeri številnih divjih smetišč in odlagališč odpadkov, pogosto v najbolj neokrnjenih kotičkih naravnega okolja. </p><p>&#160;</p><p>Ko se sprehajamo po naših gozdovih in jasah, ob rečnih ali jezerskih bregovih, smo pogosto presenečeni in začudeni, kako je nekaterim ljudem uspelo v ta deviška okolja pripeljati razne predmete njihove notranje opreme. Vsako leto organiziramo čistilne akcije. Torej enkrat v letu čistimo vse tisto, kar smo v preteklem letu navlekli v naravo ali tudi v skrite kotičke urbanih okolij. </p><p>&#160;</p><p>In končno je tu še vprašanje zavržene hrane, ki mu tudi v Sloveniji posvečamo več pozornosti v zadnjih nekaj letih. Ob naslovu serije in sporočilu starega slovenskega pregovora se moramo torej vprašati, koga je več&#58; oslov ali njihove dlake? Odgovor je kratek in jasen&#58; obojega!</p><p>Prof. dr. Janez Bogataj</p><p>&#160;</p><p>&#160;</p>