​​​

 

 

Vodnjak "čiga", Tešanovci

Vodnjak "čiga", Tešanovci


Datum izida:24.9.2020 22:00:00
Oblikovanje:Marko Prah
Motiv:Vodnjak "čiga", Tešanovci
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v bloku z 1 znamko
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Okvirno 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Vodnjak "čiga", Tešanovci

<p>​</p><p><strong>Vodnjak »čiga« v Tešanovcih</strong></p><p>Vodnjak na vzvod v Tešanovcih, imenovan tudi&#160; ˝studenec na čigo˝ ali na kratko ˝čiga˝, je eden od ohranjenih primerov značilnih vodnjakov za črpanje talne vode, ki jih označujemo tudi kot vodnjake panonskega tipa. V Sloveniji je bil ta tip vodnjakov najbolj razširjen v Prekmurju in na ostalem območju panonskega dela Slovenije, še posebej na Dolenjskem in v Beli krajini. Posamezni primeri so bili celo na območju Bohinja, in sicer na Gorjušah in Koprivniku. Razširjeni so bili tudi na drugih panonskih območjih Evrope, tako na Madžarskem, v Slavoniji, Podravini in&#160; še kje. </p><p>Predvsem v ravninskem delu Prekmurja naj bi jih začeli postavljati grofje na svojih pristavah, sčasoma so jih začeli postavljati tudi kmetje ob svojih domačijah. Ime ˝čiga˝ izvira iz jezika sosednje Madžarske, kjer pomeni polža. V zvezi s postavljanjem vodnjakov se je razvila posebna obrt studenčarstvo. Studenčarji so kopali vodnjake do globine približno 4,5 metra, kjer je bil nivo talne vode. Sledilo je oblaganje jame vodnjaka s kamni, postavitev&#160; štirioglatega oboda ˝oséka˝ ali ˝oséjka˝ ter dvižnega sistema na vzvod. Navpični nosilni drogovi so merili od 3,70 do 4 metre. V zgornji razcepljeni del ali ˝h(lače)˝ so položili vzvodni del, ki je bil na enem koncu obtežen z lesom ali kamnom. Na drugem koncu je bila na verigi obešena debelejša palica za dviganje vode s čebrom, ki je bil obešen na drugem koncu te palice. Dolžina te palice je bila odvisna od globine vodnjaka oz. višine talne vode. Vodnjaki na vzvod niso bili le do človeka prijazne naprave za črpanje vode, ampak tudi krajinska značilnost ravninske panonske nižine.</p><p>&#160;</p><p>Prof. dr. Janez Bogataj </p>