​​​

 

 

Rastlinstvo - parkovna cvetoča drevesa (blok)

Rastlinstvo - parkovna cvetoča drevesa (blok)


Datum izida:12.3.2020 23:00:00
Oblikovanje:Zadruga.traparij
Motiv:Divji kostanj
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v bloku z 1 znamko
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Okvirno 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Rastlinstvo - parkovna cvetoča drevesa (blok)

<p><strong>Divji kostanj</strong><br><strong>&#160;</strong><br>Kdo ne pozna najlepšega med našimi cvetočimi drevesi! Ko v začetku maja zacveti, je cela krošnja v belem cvetju. Senca pod kostanjem je gosta in hladna. Včasih je bil kostanj nepogrešljivo drevo gostilniških vrtov.<br>Kljub 'divjemu' imenu je divji kostanj v Sloveniji tujerodna vrsta. Divji kostanj (<em>Aesculus hippocastanum</em>)&#160; so kot okrasno drevo v Evropi prvi gojili Turki.&#160; Iz Carigrada so ga v krščanski del Evrope najprej prinesli na Dunaj, in sicer leta 1576. Na Slovenskem se je razširil sredi 19. stoletja, sočasno z gradnjo železnice. <br>Ob ulicah je še precej starih drevoredov in dreves, ki so v žalostnem stanju. Mnogo razlogov je za to&#58; vulgarno obglavljanje v mladosti, poteptane, povožene in pod asfalt pokopane korenine, glivična sušica in kostanjev zavrtač, ki je liste poselil v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Iz naštetih razlogov so debla duplinasta in krošnje že konec poletja rjave. Še bolj uničujoča od naštetega pa je za divji kostanj sol, ki jo pozimi posipajo cestarji in se spira v koreninski prostor kostanjevih dreves.</p><p>&#160;<br>Matjaž Mastnak<br></p><p>​</p>