​​​

 

 

Skupna izdaja Slovenija – Slovaška: Sončna ura

Skupna izdaja Slovenija – Slovaška: Sončna ura


Datum izida:21.3.2019 23:00:00
Oblikovanje:J. Česla
Motiv:Sončna ura
Tisk:Cartor Security Printing, Francija
Izvedba:Štiribarvni ofset v mali poli po 8 znamk (4 x 2)
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 13 1/2: 13 1/4
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Skupna izdaja Slovenija – Slovaška: Sončna ura

Ta kratka misel spremlja eno od zidnih sončnih ur v Sloveniji in je primeren naslov za predstavitev skupne znamke Slovaške in Slovenije. Na znamki sta predstavljeni dve popolnoma različni javni uri, tako po letih nastanka kot uporabljenih gradivih. Poleg tega bi težko obe označili za javni uri, saj ima slovenska sončna ura svoje domovanje v zaprtem delu kartuzijanskega samostana v Pleterjah, slovaška astronomska ura pa je največja lesena javna ura na Slovaškem, v kraju Stará Bystrica. <br> <br>Slovaška ura ni le ura, temveč je prava lesena skulptura, ki so jo postavili skupaj s šestimi bronastimi skulpturami pomembnih osebnosti iz slovaške zgodovine. V šestih urnih nišah so portreti kneza Pribine, kralja Svätopluka, Antona Bernoláka, L´udovíta Štúra, Milana Rastislava Štefánika in Andreja Hlinke. Ko ura med osmo uro dopoldne in deseto zvečer bije vsako uro, se prikažejo tudi portreti sedmih slovaških apostolov, na čelu s sv. Cirilom in Metodom. Avtorja te izjemne lesene ure s skulpturami sta kiparja Viliam Loviška in njegova soproga. Pri projektu, ki je bil v celoti postavljen pred javnost leta 2009, je sodeloval tudi arhitekt Ivan Jarina. Ura posreduje tudi številne druge astronomske informacije in že sodi med največje turistične atrakcije na severozahodnem Slovaškem.<br> <br>Popolnoma nekaj drugega je bronasto-srebrna sončna ura v kartuzijanskem samostanu Pleterje. Ta kaže točen čas takrat, ko na dvorišče samostana posije sonce. Nema kovina ure je kot nalašč za premišljujoče okolje samostana, okolje, v katerega imajo dostop le moški obiskovalci. Kartuzijo v Pleterjah je ustanovil grof Herman II. Celjski leta 1403, gradnjo pa so dokončali v treh letih. Po lastništvu jezuitov (1593), državnem (1772) in zasebnem lastništvu (1839) je kartuzijanski red leta 1899 ponovno kupil Pleterje in leta 1904 zaključil gradnjo nove kartuzije. Veliko notranje opreme in knjižnico so pripeljali iz opuščenih francoskih kartuzij. Med prinesenimi predmeti je tudi sončna ura iz samostana Sélignac, ki še vedno natančno meri čas. Ura stoji na kamnitem podstavku, ki ga krasijo štirje klesani medaljoni in rastlinje. Iz napisa na uri izvemo, da jo je mojstrsko izdelal duhovnik Antonian Berthiaud v kraju Peronnas v francoskem departmaju Ain, kjer je služboval v letih 1873–1881.<br> <br>Prof. dr. Janez Bogataj