080 14 00
<p><strong>Znanilci rojstva</strong></p><p>Kristusovo rojstvo je eden od najpogosteje upodobljenih motivov v umetnostni dediščini in tudi v sodobnem cerkvenem likovnem ustvarjanju. Zato ne preseneča, da je ta motiv med več kot 600 nabožnimi in posvetnimi motivi na poslikanih panjskih končnicah, ki so slovenska posebnost v svetovnem merilu. Od sredine 18. do začetka 20. stoletja so ustvarili več kot petdeset tisoč poslikanih končnic, od teh se jih je v muzejih in zasebnih zbirkah ohranilo nekaj več kot tri tisoč. V okvire božične ikonografije na panjskih končnicah sodijo tudi motivi s tremi kralji, ki jih je zvezda repatica vodila do bornega hleva, v katerem se je rodil Kristus. Vendar je na znamki upodobljen motiv treh kraljev le ena od številnih likovnih interpretacij na značilnih božičnih, tudi božično- novoletnih voščilnicah. Upodobitev jih prikazuje kot trikraljevske kolednike, saj je bilo koledovanje na godovni dan treh kraljev eno izmed najbolj množičnih koledovanj v tem zimskem obdobju. Trikraljevske koledniške pesmi sodijo med najstarejše primere ljudskih pesmi. Seveda je imelo trikraljevsko koledovanje predvsem tudi družbeno razsežnost. V tri kralje preoblečeni posamezniki so s petjem koledniških pesmi od hiše do hiše zbirali darove v obliki živil. To pomeni, da so nekdanje skupnosti poskrbele  za minimalno prehransko preživetje tistih z družbenega obrobja. V sodobnosti, zlasti po letu 1991, je ponovno oživelo trikraljevsko koledovanje kot praznična dejavnost mladine tako v vaseh kot tudi v mestih.</p><p> </p><p>Prof. dr. Janez Bogataj</p>