100. obletnica prvih slovenskih poštnih znamk

<p>Znamke, imenovane Verigarji, je zasnovala poštna uprava v Ljubljani v času Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, izšle pa so že v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uporabljali so jih na ozemlju Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in primorskega dela Črne gore, v času zasedb pa tudi na Koroškem.</p><p>Znamke je zasnoval akademski slikar Ivan Vavpotič, najverjetneje v novembru in decembru 1918, izšle pa so prve dni januarja 1919. Vrednosti od 3 do 40 kron so imele lik sužnja ki trga verige, kar je znamkam tudi dalo ime.&#160; Gre za skupek izdaj, tiskanih v dveh tiskarskih tehnikah, najprej v kamnotisku, kasneje pa v knjigotisku. Poleg rednih znamk so bile izdane tudi portovne in časopisne znamke, ki so jih, nekoliko pozno, pretiskali tudi s propagandnim namenom ob plebiscitu za Koroško. </p><p>Značilnost teh znamk je, da so nastajale v času pomanjkanja po prvi svetovni vojni, zato so jih tiskali v Ljubljani (in v času stavke jeseni 1919 tudi na Dunaju) na različnih vrstah papirja z različnimi barvnimi odtenki, perforirali na različnih napravah in gumirali z razpoložljivimi lepili. Zbiralci danes posvečajo pozornost tudi vidikom poštne zgodovine, kot so žigi, načini uporabe in destinacije.</p><p>Tej obletnici sta posvečena Mednarodni simpozij Verigarji, ki je bil oktobra 2018, in mednarodna filatelistična razstava SLOVENIJA 2019 v Kamniku.</p><p>&#160;</p><p>Igor Pirc</p>