Živalstvo - domače živali

<p>​<strong>Bovška ovca</strong></p><p>Bovška ovca je slovenska avtohtona pasma ovac, ki je namenjena prireji mleka in zgodaj odstavljenih jagnjet. Nastala je v Zgornjesoški dolini in dobila ime po kraju Bovec, kjer jo tudi največ redijo. Zaradi dobrih proizvodnih lastnosti in prilagojenosti na strme alpske pašnike je pasma razširjena na širšem območju Zgornjesoške doline, pa tudi na drugih območjih Slovenije. Zaradi majhne populacije jo uvrščamo med kritično ogrožene pasme.</p><p>Živali te pasme so bele, črne ali pisane barve in imajo majhen telesni okvir. Glava je majhna, z ravnim nosnim profilom, poraščena do ušes, pogosto z značilnim čopom na čelu. Ovce imajo majhna, na stran štrleča ušesa. Volna je groba, dokaj resasta in neizrazito pramenasta. Za bovško ovco je značilna dobra mlečnost, zato je glavni proizvod ovčje mleko, ki ga rejci tradicionalno predelujejo v sir in tržijo pod zaščiteno blagovno znamko »Bovški sir«. </p><p>&#160;</p><p><strong>Posavski konj</strong></p><p>Posavski konj je slovenska avtohtona pasma, ki se je izoblikovala na območju porečja reke Save na Hrvaškem in v Sloveniji v preteklem stoletju, na osnovi avtohtone populacije kobil, z oplemenjevanjem z različnimi pasmami žrebcev. Danes je pasma razširjena ob spodnjem toku reke Save na območju Krškega in Brežic, redijo jo tudi na Hrvaškem. Velikost populacije posavskih konj se v zadnjih letih nekoliko povečuje, vendar je populacija kljub temu kritično ogrožena. Posavski konj ima manjši telesni okvir z manjšo, ozko glavo. Spodnji del nog je porasel z daljšo, zaščitno dlako. Živali so večinoma rjave in črne barve, lisičja in siva barva dlake sta redki.</p><p>Reja posavskih konj je pretežno ekstenzivna. V času vegetacije je večji del populacije na paši. V veliki meri to pasmo konj redijo za vzrejo klavnih žrebet za prirejo mesa in predelavo v mesne izdelke. Pasmo odlikuje dobra klavnost. Konje uporabljajo tudi za lažja kmetijska opravila na polju in v gozdu, za rekreativne namene in v turizmu, zlasti za vprego. Konji so manj zahtevni za šolanje in hitro sprejmejo delo pod sedlom in v vpregi. Velik delež konj se lahko izšola za aktivnosti in terapije s pomočjo konja.</p><p><strong>&#160;</strong></p><p><strong>Rjavo govedo</strong></p><p>Rjavo govedo je tradicionalna pasma goveda, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Rjavo pasmo so v Sloveniji začeli načrtno uvajati konec 19. stoletja in na začetku 20., ko so začeli s to pasmo zamenjevati lokalne populacije govedi. Danes je pasma razširjena skoraj po celotnem območju Slovenije, najbolj na Primorskem, v delu Ljubljanske kotline, na Notranjskem, Dolenjskem, Savinjskem in Šaleškem.</p><p>Rjavo govedo odlikuje velika prilagodljivost skromnejšim razmeram reje, dolgoživost, odpornost in odlično izkoriščanje voluminozne krme. Temni parklji omogočajo uspešno pašo tudi na kamnitih kraških tleh. Pri pasmi so možni številni odtenki rjave do sive barve dlake, z možnostjo rahlih belih pigmentiranih delov. Sluznice, konice rogov in parklji so temne barve. Tipične lastnosti zunanjosti so velik okvir, obsežen prsni koš, ki se nadaljuje v obsežen vamp, in slabša omišičenost zadnjega dela telesa.</p><p>Rjava pasma je kombinirana pasma goveda, ki jo redijo rejci, usmerjeni v intenzivno in manj intenzivno prirejo mleka. Glavne odlike rjavega goveda so visoka prireja beljakovinsko bogatega mleka, ki omogoča najboljši izplen pri predelavi mleka v sir, dobra odpornost in<strong> </strong>plodnost,<strong> </strong>mirnost in prilagodljivost na različne pogoje reje ter podnebja. Rjavo govedo postaja tudi vse pomembnejša pasma za ekološko prirejo mleka.</p><p>&#160;</p><p>Javna služba nalog genske banke v živinoreji</p><p>Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko</p>