​​​

 

 

Ljudsko praznoverje in magija na Slovenskem

Ljudsko praznoverje in magija na Slovenskem


Datum izida:24.5.2018 22:00:00
Oblikovanje:Maja Tomažič
Motiv:Čarovnice, črna mačka, zaščita novorojenca, prerokovanje, Ivanovi venčki
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v mali poli po 10 znamk
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Ljudsko praznoverje in magija na Slovenskem

<p><strong>Ali so tudi naše sodobnosti povezane s praznoverji in magijo?</strong></p><p>Ob srečanjih s praznovernimi ali vraževernimi in magičnimi dejanji po navadi pomislimo na razne bolj ali manj pretekle oblike človekovega odnosa do sveta, naravnih pojavov, medsebojnih odnosov, verskih predstav in dejanj, s katerimi so posamezniki poskušali vplivati na naravo, ljudi in družbena okolja. Vendar je tako razumevanje popolnoma zgrešeno, saj se tudi v vsakokratnih sodobnostih srečujemo s takimi in drugačnimi oblikami, ki potrjujejo obstoj in celo skokovit razvoj praznovernih predstav ter magičnih dejanj&#160; celo v sodobnih družbah. </p><p>Podobno, kot so naši predniki verovali v nenavadno in čudežno moč dejanj, predmetov in pojavov, se take oblike vraževerij razvijajo v sodobnosti in pogosto dobivajo ne slutene razsežnosti. Magične predstave niso le predmet razumevanja t.i. tradicionalnih družb, ampak imajo, vsaj posredno, svoje sodobne, pogosto čarajoče&#160; dejavnosti, ki naj privabljajo blaginjo in splošno naklonjenost&#160; nekih ˝višjih sil˝. V tako pestrem, časovnem, družbenem in tipološkem razponu, lahko s petimi znamkami te serije le opozorimo na aktualnost&#160; njihovega izbora, tako za razumevanje kulturne dediščine, kot tudi številnih sodobnih vsebin s tega področja. </p><p>Z zelo odmaknjenimi obdobji zgodovinskega razvoja nas povezuje izdelovanje <strong><em>Ivanovih cvetnih</em></strong><em> </em><em><strong>venčkov</strong></em><strong>,</strong> ki jih na kresni večer ali večer pred praznikom sv. Ivana,&#160; na Krasu obešajo na vrata domačij, da bi posamezne hiše in ljudi v njih varovali pred vsem slabim ter privabljali vanje vse dobro. Te predstave, ki se vsako leto izvajajo, so danes vpisane v register nesnovne kulturne dediščine. Tudi <strong><em>zaščita novorojenca</em></strong> je bila povezana s številnimi magičnimi dejanji. Najbolj značilno je bilo njegovo zavarovanje s pentagramom ali ˝morino taco˝, ki so jo vrezali ali naslikali na stranico zibelke. Verjetno je najbolj razvejano področje praznoverja povezano z <em>vero v </em><em><strong>čarovnice</strong></em>, t.j. bajna ali demonična bitja,&#160; ali pa zaupanje nekaterim osebam, ki so znale čarati, vedeževati, prerokovati, tudi zdraviti. Sicer je ljudsko praznoverje poznalo in še vedno pozna vrsto dejanj, prepovedi in obrazcev, ki so povezani z zagotavljanjem zdravja, sreče, ljubezni idr. človeških lastnosti ter potreb. Srečevanja z določenimi živalmi, predmeti, tudi osebami ali pojavi, človeku lahko delujejo v dobrem ali slabem. Za slednje je npr. značilno srečanje s <strong><em>črno mačko</em></strong>, ki po pravilu prinaša nekaj slabega. Danes celo na področju avtomobilske kulture, saj naj bi črna mačka, ki je prečkala cesto pred avtomobilom, pomenila nekaj slabega, torej nesrečo. Napovedovanja dobrih in slabih novic, dejanj, dogodkov in usod so vsebine najrazličnejših prerokovanj. Med njimi ima posebno mesto tudi <strong><em>prerokovanje iz kavne usedline</em></strong>, ki je razvojno mlajši pojav. Že v 19. stoletju so izhajali posebni priročniki, ki so pojasnjevali pomen likov, ki jih je ustvarjala&#160; kavna usedlina.</p><p>&#160;</p><p>Prof. dr. Janez Bogataj</p>