​​​

 

 

Velika noč

Velika noč


Datum izida:8.3.2018 23:00:00
Oblikovanje:Maja Tomažič, Robert Žvokelj, DAK
Motiv:Velikonočni pirh, Križ, Belokranjska pisanica
Tisk:Zrinski d.d., Čakovec, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 50 znamk
Papir:100 g/m2 samolepilni papir
Velikost:
Zobčanje:Valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Velika noč

<strong>Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike!</strong><br> <br>Velika noč je poleg božiča največji in tudi najstarejši krščanski praznik. Datum praznika ni stalno določen v koledarju, ampak ga moramo vsako leto določiti po luni. Velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. <br> <br>Seveda v zvezi s praznovanjem velike noči ne moremo govoriti le o enem ali dveh dnevih, ampak kar o celotnem obdobju od srede po pustnem torku (t. i. pepelnična sreda) do velikonočne nedelje. Velikonočni čas pa sega vse do binkošti. Torej je v tem celotnem obdobju cela vrsta šeg in navad. Te ne izvirajo iz najstarejših obdobij krščanstva in niso le spomin na pomembne dogodke v Bibliji, ampak so veliko starejše, saj po svojih sestavinah segajo v davna, predkrščanska, torej poganska obdobja.<br> <br>Velikonočni prazniki so »postavljeni« v čas, ki pomeni konec zgodnje in začetek prave, zelene pomladi, zato lahko v mnogih sestavinah posameznih šeg odkrijemo različne oblike starih verovanj, povezanih z duhovi plodnosti in rasti. Ti naj bi ljudem zagotavljali dobro letino, zdravje družini in živini in vse, kar je bilo potrebno za nemoteno življenje. Krščanstvo je veliko teh sestavin prevzelo in jih navezalo oz. prilagodilo svojim namenom in seveda koledarju. Tako se teden pred veliko nočjo imenuje veliki teden. Uvaja ga cvetna nedelja, ki je od 9. stoletja krščanski spomin na sprejem Kristusa ob njegovem prihodu v Jeruzalem, toda vse je veliko starejše. Že v predkrščanstvu so ljudje obhajali praznik, povezan z verovanjem v neko posebno, nadnaravno moč rastlinja, dreves, grmov, zelišč in cvetlic. Te naj bi pospeševale plodnost, odganjale zle duhove, varovale pred strelo in drugimi nezgodami ljudi in živine.<br> <br>Prof. dr. Janez Bogataj