​​​

 

 

Fosilni sesalci Slovenije - jamski lev

Fosilni sesalci Slovenije - jamski lev


Datum izida:16.3.2017 23:00:00
Oblikovanje:Alenka Lalić
Motiv:Jamski lev
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 25 znamk
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:Matija Križnar
Pošta:
Poštna številka:

Fosilni sesalci Slovenije - jamski lev

<p>​Jamski lev (Panthera leo spelaea) je bil s svojo velikostjo in krvoločnostjo gotovo strah in trepet ledenodobnih živali. Njegove ostanke so našli skoraj povsod po Evropi in še danes odkrivajo levje mladiče, zamrznjene v sibirski tundri. Ta največji ledenodobni plenilec ni prebival v jamah, kot oznanja njegovo ime, čeprav so veliko njegovih kosti našli prav v sedimentih temnih jamskih rovov. Jamski lev je prebival na odprtih ravnicah ter verjetno sledil velikim tropom konj, bizonov in drugih večjih sesalcev. Njegova največja tekmeca sta bila ledenodobni leopard in jamska hijena. Jamski lev je prebival na slovenskem ozemlju le v času zelo toplih medledenih dob, kjer je bilo podnebje in okolje podobno današnji afriški savani. Zadnji jamski levi so v osrednji Evropi izumrli že med 25.000 in 15.000 leti pred našim štetjem. Najdlje so se zadržali v Sibiriji in na Aljaski, in sicer vse do konca pleistocena. Jamski lev je vzbujal veliko spoštovanja tudi pri ledenodobnih ljudeh, ki so njegove podobe risali na jamske stene in ga častili kot izjemno in čudovito žival. O prisotnosti jamskega leva v Sloveniji pričajo le skromni kostni ostanki iz šestih najdišč. Najbolje ohranjene ostanke so našli v pleistocenskih plasteh Postojnske jame in prav spodnja čeljustnica na znamki prihaja iz tega najdišča. Nekaj več kosti in zob so odkopali tudi v zasuti jami pri Črnem Kalu in manjšem kraškem breznu pri Lesnem Brdu blizu Vrhnike. Njegove ostanke so našli tudi v Mokriški jami, visoko v današnjih Kamniško-Savinjskih Alpah. Preostali dve najdišči sta še jama Divje babe I nad dolino Idrijce in Lukova jama v dolini Kolpe. Skromna zbirka ostankov jamskega leva se bo gotovo še povečala, že sedaj pa kaže, da je bil razširjen po vsem današnjem slovenskem ozemlju. </p><p>Mag. Matija Križnar, višji kustos, paleontolog<br>Prirodoslovni muzej Slovenije</p>