​​​

 

 

Božič B - koledniki

Božič B - koledniki


Datum izida:3.11.2016 23:00:00
Oblikovanje:Edi Berk
Motiv:Koledniki
Tisk:Pola: Zrinski d.d., Čakovec, Hrvaška; zvežček: Oriental Security Printing Solutions, Bahrajn
Izvedba:Štiribarvni ofset v samolepilnih polah po 50 znamk in v zvežčku z 12 samolepilnimi znamkami
Papir:Pola: 100 g/m2 samolepilni papir; zvežček: 100 g/m2 samolepilni papir
Velikost:
Zobčanje:Valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Božič B - koledniki

<p><strong>Gvidon Birolla, Trikraljevski koledniki, 1939</strong></p><strong></strong><p><br>V božičnem času ter ob zaključku starega in začetku novega<br>leta je bilo v Sloveniji zelo razširjeno koledovanje. To so bili<br>obredni obhodi skupin kolednikov, ki so z recitiranjem voščil,<br>petjem koledniških pesmi ali tudi uprizarjanjem kratkih<br>dramskih prizorov prinašali prebivalcem posameznih krajev<br>voščila, dobre želje za zdravje, rodovitnost v novem letu in<br>srečo. Korenine koledovanja so v srednjeveškem bogoslužju,<br>prvi pa ga je omenil že Primož Trubar leta 1575. Koledniki<br>so z božičnimi obhodi prenehali razmeroma zgodaj, božično<br>koledovanje se je umaknilo ali spojilo s trikraljevskim.<br>Koledniki so bili večinoma moškega spola. Njihovi obhodi<br>so imeli seveda tudi socialni, dobrodelni značaj, saj so<br>bili koledniki pogosto predstavniki revnejših družin, ki so<br>tako dobivali darove za preživetje v zimskem obdobju.<br>Koledovanja so bila razširjena vse do konca druge svetovne<br>vojne. Po letu 1991 so obhodi kolednikov ponovno zaživeli in<br>lahko govorimo o njihovem novem razvojnem obdobju.</p><p><br>Prof. dr. Janez Bogataj</p>