​​​

 

 

Mlini na Slovenskem

Mlini na Slovenskem

0 €
Datum izida:26.5.2016 22:00:00
Oblikovanje:Edi Berk, Tomo Jeseničnik
Motiv:Plavajoči mlin na Muri v Ižakovcih, Žagerski mlin v dolini Podvolovljek, Soržev mlin pri Novi Cerkvi, Modrijanov mlin pri Postojnski jami, Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju
Tisk:BDT International Security Printing Ltd, Irska
Izvedba:Štiribarvni ofset v malih polah po 10 znamk
Papir:Senator Natral PVA gummed stamp paper, 96 gsm
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 13 : 13
Ilustracija:
Fotografija:Edi Berk, Tomo Jeseničnik
Pošta:
Poštna številka:

Mlini na Slovenskem

<p>Za tako vodnato deželo kot je Slovenija, ne preseneča,<br>da je imela stoletja zelo razvito mlinarsko obrt. Ta je bila<br>povezana z mletjem žit med mlinskimi kamni v razne<br>vrste moke in phanjem v stopah, kjer se je luščila kaša.<br>Poleg večjih obrtnih mlinov so imele tudi številne kmetije<br>svoje hišne mline. V obeh primerih lahko govorimo o<br>neke vrste servisnih dejavnostih, ki so bile povezane s<br>temeljnimi prehranitvenimi potrebami. Med vodnimi mlini<br>ali mlini na vodni pogon poznamo več temeljnih tipov, ki so<br>predstavljeni na pričujočih znamkah.</p><p>&#160;</p><p>Veliko posebnost predstavlja edini v Sloveniji ohranjen<br>plavajoči mlin na reki Muri, in sicer v Ižakovcih. Plavajoči<br>mlini, pri katerih sta mlinska stavba in mlinsko kolo na vodi<br>oz. reki, sodijo med zelo stare tipe mlinov, saj so ohranjena<br>pričevanja že iz starega Rima. Delovali so predvsem na<br>tistih rekah, ki so močno spreminjale svoj tok, in sicer tako v<br>vertikalni kot horizontalni smeri.</p><p><br>Tip značilnega manjšega kmečkega mlina z enim parom<br>kamnov predstavlja Žagerski mlin v dolini Podvolovljek pri<br>Lučah, ki ga poganja t. i. »zgornja voda« iz<br>hribovskega potoka.</p><p><br>Izrazitejši primer manjšega obrtnega mlina, ki še vedno<br>melje za stranke, je Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi.<br>Ker je vodni tok dovolj močan, je pogon tega mlina urejen na<br>»spodnjo vodo«. Poleg mlina je tudi žaga z velikim lesenim<br>pogonskim kolesom. Prav ta simbioza mlina in žage je<br>dokaj pogosta zasnova vodnih pogonov v Sloveniji.</p><p>&#160;</p><p>Večji obrtniški mlin z več pari kamnov in več pogonskimi<br>kolesi na »spodnjo vodo« je Modrijanov mlin pred<br>Postojnsko jamo, ki je v času delovanja izkoriščal večje<br>količine vodne sile. Danes je urejen za turistične oglede in<br>dopolnjuje ponudbo Postojnske jame.</p><p><br>Tehnološko najmlajši pa je Ferležev mlin v Šibeniku pri<br>Šentjurju, ki je značilen predstavnik sodobnejših valjčnih<br>mlinov. Poganja ga voda, mlinske kamne pa so zamenjali<br>hitro vrteči se kovinski valji, med katerimi se melje moka.<br>Tudi celoten mlevski proces je popolnoma drugačen kot pri<br>klasičnih mlinih z mlinskimi kamni. To pa ima za posledico<br>tudi drugačne kakovosti moke iz zmletih žit.</p><p>&#160;</p><p><br>Prof. dr. Janez Bogataj</p><font lang="JA" size="1" face="Roboto-Regular"><font lang="JA" size="1" face="Roboto-Regular"><p align="left"></font></font><font size="1" face="Roboto-Regular"><font size="1" face="Roboto-Regular">&#160;</p></font></font>