​​​

 

 

Slovenske ptice

Slovenske ptice

0 €
Datum izida:26.5.2016 22:00:00
Oblikovanje:Zlatko Drčar
Motiv:Zelena žolna, sršenar, gozdni jereb, rdečeglavi kraljiček, čebelar
Tisk:Zrinski d.d., Čakovec, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 50 znamk
Papir:Samolepilni papir, 100 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Valoviti izsek
Ilustracija:Zlatko Drčar
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Slovenske ptice

<p><strong>Zelena žolna</strong> <em>(Picus viridis)<br></em>S svojimi 30 do 33 cm je med našimi največjimi<br>predstavniki družine žoln. Prebiva v bolj odprtih predelih z<br>gozdički, najraje v starih sadovnjakih. V duplu znese na golo<br>dno pet do sedem jajc. Med žuželkami, s katerimi se hrani,<br>daje prednost mravljam, zato se veliko zadržuje na tleh, kjer<br>jih lovi s svojim izjemno dolgim jezikom. Pri nas je široko<br>razširjena in pogosta celoletna vrsta.</p><p><br><strong>Sršenar</strong> <em>(Pernis apivorus)<br></em>Predstavnik družine orlov, ki s svojimi 50 do 58 cm dolžine<br>dosega velikost kanje, od katere je vitkejši. Njegov življenjski<br>prostor so odprti listnati in mešani gozdovi, ki mejijo na<br>pašnike in senožeti. Gnezdo naredi običajno visoko na<br>drevju, pogosto zasede opuščeno gnezdo drugih ptičev.<br>Ima en zarod, znese eno do tri jajca. Njegova hrana so osja<br>zalega, odrasle ose in čebele, tudi dvoživke in ptiči. Sršenar<br>je poletna vrsta, seli se prek Gibraltarja, Sicilije in Bosporja<br>do južne Afrike. Pri nas je razmeroma pogost gnezdilec.</p><p><br><strong>Gozdni jereb</strong> <em>(Tetrastes bonasia)<br></em>V družini koconogih kur je s svojo dolžino od 35 do 37 cm<br>eden najmanjših. Živi v svetlih iglastih in mešanih gozdovih<br>z nekaj podrasti in se za razliko od ostalih predstavnikov<br>družine vse leto zadržuje na zelo majhnem območju,<br>velikem le nekaj 100 kvadratnih metrov. Živi v paru, zelo<br>prikrito in ga težko opazimo. Samica znese šest do deset<br>jajc, za mladiče skrbita oba starša. Njegova hrana so<br>rastlinski popki, poganjki in razna semena. Je naša dokaj<br>razširjena vrsta po vseh hribovitih območjih.</p><p>&#160;</p><p><strong>Rdečeglavi kraljiček</strong> <em>(Regulus ignicapilla)<br></em>Eden od dveh pri nas živečih predstavnikov družine<br>kraljičkov, ki je dolg od 8,5 do 9 cm, telesna masa pa ni nič<br>kaj dosti več kot 5,5 grama. Naseljuje iglaste in mešane<br>gozdove, kjer na drevju med iglicami in listi neutrudno išče<br>drobne žuželke. Visoko na drevesu naredi skodeličasto<br>gnezdo, kamor znese sedem do enajst jajc. Ima dva zaroda.<br>Pri nas je dokaj pogosta poletna vrsta, v južnejših predelih<br>posamezni prezimujejo.</p><p><br><strong>Čebelar </strong><em>(Merops apiaster)<br></em>Čudovito obarvan predstavnik družine legatov, njegova<br>dolžina je od 27 do 29 cm. Živi v odprtih predelih, kjer ima<br>na razpolago ilovnate ali peščene stene, da lahko izkoplje<br>gnezdilni rov. Gnezdi kolonijsko. Znese štiri do sedem jajc,<br>oba starša valita in skrbita za mladiče. Čebelar v zraku lovi<br>večje žuželke, kot so kačji pastirji, pa tudi čebele. Je poletna<br>vrsta in se jeseni odseli. Pri nas je zelo redek gnezdilec.</p><p>&#160;</p><p><br>Janez Gregori, prof. biologije</p><p><font size="1" face="Roboto-Regular"><font size="1" face="Roboto-Regular">&#160;</p></font></font>