​​​

 

 

Fosilni sesalci Slovenije

Fosilni sesalci Slovenije

0 €
Datum izida:24.3.2016 23:00:00
Oblikovanje:Edi Berk
Motiv:Jamski medved
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 25 znamk
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:Matija Križnar, Ciril Mlinar
Pošta:
Poštna številka:

Fosilni sesalci Slovenije

<p>Jamski medved spada med najbolj značilne pleistocenske živali, ki so lomastile po slovenski pokrajini. Ostanke jamskih medvedov so odkrili na mnogih najdiščih v Evropi in zahodnem delu Azije. Prednike jamskih medvedov, ki so poseljevali ledenodobno pokrajino, lahko iščemo že pred več kot milijonom let. Zadnje vrste jamskih medvedov so bile kot krave velike vsejede živali.</p><p>&#160;</p><p>V Sloveniji je dokumentiranih več kot sedemdeset najdišč jamskih medvedov. Med njimi so najbolj znane Potočka zijalka pod Olševo, Mokriška jama nad dolino Kamniške Bistrice, Križna jama pri Ložu in Divje babe pri Cerknem. V mnogih jamskih najdiščih se kosti jamskih medvedov pojavljajo zelo množično, pripisali so jih celo tisoč živalim. V jamskih najdiščih so kosti skrbno zakrite s sedimenti, medtem ko na planih najdiščih, kot so kamnolomi, kosti pogosto odkrijejo po naključju.</p><p>&#160;</p><p>V preteklosti so jamske medvede strokovno imenovali Ursus spelaeus in dolgo časa je veljalo, da je evropske pokrajine poseljevala le ta vrsta. V zadnjem desetletju so raziskovalci s ponovnimi izkopavanji in genetskimi analizami dokazali obstoj še nekaj drugih vrst oziroma podvrst jamskih medvedov. Poleg genetskih razlik se vrste ločijo med seboj tudi po obliki lobanj in zob. V Sloveniji tako danes poznamo ostanke jamskega medveda Ursus deningeri (Herkova jama), Ursus ingressus (Potočka zijalka in mnoge druge) in Ursus ladinicus (Ajdovska jama). Zadnji jamski medvedi so na slovenskem ozemlju izumrli pred približno 25.000 leti.</p><p>&#160;</p><p>Mag. Matija Križnar, višji kustos</p>