​​​

 

 

Živalstvo – glodavci Slovenije

Živalstvo – glodavci Slovenije

0 €
Datum izida:24.9.2015 22:00:00
Oblikovanje:Jurij Mikuletič
Motiv:Podlesek, alpski svizec, veliki hrček
Tisk:
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 25 znamk
Papir:Chancellor litho PVA gum FSC, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 13 1/4 : 13 1/4
Ilustracija:Jurij Mikuletič
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Živalstvo – glodavci Slovenije

<p><strong>Podlesek<br></strong>(<em>Muscardinus avellanarius, Linnaeus</em>, 1758)<br>Podlesek je glodavec iz družine polhov. Živi v pretežnem<br>delu Evrope in delno v Aziji. V Sloveniji je splošno razširjen od<br>nižin do gozdne meje. Podlesek je naš najmanjši polh. Telo je<br>dolgo 7 do 9 centimetrov, rep pa meri 7 do 8 centimetrov. Po<br>zgornji strani trupa je rdeče rjave barve po trebušni pa svetlo<br>sivkaste. Značilne so velike črne oči. Spomladi, ko se prebudijo<br>iz zimskega spanja, tehtajo kakih 10 gramov, v jeseni pa na<br>račun nakopičenih rezervnih maščob do 40 gramov. Hranijo se<br>pretežno z rastlinsko hrano, z brsti, semeni in plodovi, zlasti pa<br>z lešniki. Podlesek je nočna žival. Dan prespi v okroglem gnezdu<br>iz travnih bilk, listja ali lubja. Gnezdo je v višini 1 do 2 metra od<br>tal. Ponoči pleza po vejah grmovja in drevja ter išče hrano. V<br>poletnem času lahko naseli tudi v nezasedene ptičje valilnice.<br>Podlesek je zaradi ljubkosti zelo priljubljen in ga ponekod gojijo<br>kot hišnega ljubljenčka.</p><p>&#160;</p><p><strong>Alpski svizec</strong><br>(<em>Marmota marmota, Linnaeus</em>, 1758)<br>Alpski svizec je visokogorski glodavec, ki živi v Alpah, Karpatih<br>in Visokih Tatrah. Živi na tratah v območju ledenikov. Veliki</p><p>so od 30 do 60 centimetrov od česar lahko<br>pripada repu med 10 do 20 centimetrov. Tehtajo<br>do 8 kilogramov in imajo gosto sivo rjavkasto<br>dlako. Svizci živijo v večjih skupinah. Kopljejo<br>podzemne rove kjer so varni pred plenilci in kjer<br>tudi prezimujejo. Svizci so rastlinojedi. Hranijo<br>se v glavnem s travami, zelišči, semeni in sadeži.<br>V času paše posamezni člani skupine čuvajo ves<br>trop pred plenilci. Takrat se postavijo nazadnje<br>noge, naredijo »možica« in ko zaznajo nevarnost,<br>glasno zapiskajo. Za svizce je značilno dolgo<br>zimsko spanje, ki traja 8 do 10 mesecev. Za ta<br>namen izkopljejo globlje rove, kamor nanosijo<br>večjo količino posušene trave, vhod v rov pa<br>zasujejo z zemljo in kamenjem. Prespijo dolgo<br>zimo in se zbudijo šele poleti, ko temperature<br>dosežejo 25 °C.<br>V slovenskih gorah so svizci verjetno izumrli že<br>v začetku holocena. Leta 1960 so bili uspešno<br>ponovno naseljeni v Julijskih Alpah, leta 1971 in<br>1973 pa še v Karavankah.</p><p>&#160;</p><p><strong>Veliki hrček </strong>(<em>Cricetus cricetus, Linnaeus</em>, 1758)<br>Veliki hrček živi s srednji in vzhodni Evropi, predvsem pa v<br>stepskih predelih Srednje Azije. V Sloveniji je izredno redka<br>vrsta in živi samo v bližini Središča ob Dravi. Je tudi edini<br>stepski glodavec v favni Slovenije. To je tudi glavni razlog, da<br>bo ta serija poštnih znamk predstavljena na pošti Središče ob<br>Dravi in da bo ta pošta navedena tudi na žigu prvega dne.<br>Hrček v Evropi naseljuje nižinske poljedelske pokrajine oziroma<br>kulturno stepo. Je razmeroma velik glodavec, ki meri v dolžino<br>od 20 do 35 centimetrov, tehta pa tudi preko pol kilograma.<br>Ima okrog 5 cm dolg rep. Njegov kožuh je po hrbtu rjavkast, po<br>bokih belo lisast, po trebuhu pa črn. Njegova posebnost so veliki<br>lični mošnjički, kamor shrani zalogo sveže hrane, ki jo sproti<br>ne more požreti. Hrček je rastlinojedec, hrani pa se pretežno s<br>semeni, travnimi bilkami, koreninicami in, izjemoma, žuželkami.<br>Je nočna žival. Živi v podzemnih rovih kjer tudi prezimuje in<br>kjer samica koti mladiče. Podzemni rovi predstavljajo zapleten<br>in kompleksen sistem, ki omogoča tudi kompleksno socialno<br>strukturo skupine živali. Življenjska doba hrčkov je do 8 let.</p><p>&#160;</p><p>Mag. Matjaž Jež</p>