​​​

 

 

Slovenske ptice

Slovenske ptice

0 €
Datum izida:28.5.2015 22:00:00
Oblikovanje:Silvija Černe
Motiv:Čopasti ponirek, duplar, črna štorklja, beločeli deževnik, planinski vrabec
Tisk:Oriental Security Printing Solutions, Bahrajn
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 50 znamk
Papir:
Velikost:
Zobčanje:Valoviti izsek
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Slovenske ptice

Del motivov tokratnih rednih znamk serije Slovenske ptice<br>so črke, ki skupaj sestavljajo besedo POŠTA (če jih zložite po<br>nominali od najmanjše do največje).<br><strong>Čopasti ponirek (Podiceps cristatus)<br></strong>S svojimi 45 do 51 cm velikosti je to naš največji ponirek. V času<br>svatovanja samec in samica izvajata značilen paritveni ples na<br>vodi, postavljata se drug proti drugemu, občasno se potapljata<br>in se vračata na gladino z vodnim rastlinjem v kljunu. Gnezdo<br>naredita iz vodnega rastlinja in je praviloma prosto plavajoče.<br>Kadar starša zapustita gnezdo, jajca, navadno so štiri, pokrijeta<br>z rastlinjem. Imata en zarod ali dva.<br>V Sloveniji je čopasti ponirek, ki se hrani pretežno z ribami,<br>celoletna vrsta, gnezdi na mnogih večjih, pretežno stoječih<br>nižinskih vodah.<br><strong>Golob duplar (Columba oenas)</strong><br>Je edini evropski golob, ki gnezdi v duplu, lahko tudi v skalni<br>votlini. Izbere si predvsem dupla, ki jih je izdolbla črna žolna,<br>zato je golob duplar življenjsko odvisen od te žolne. Za<br>gnezdenje izbira gozdne predele, kjer so v bližini polja in<br>travniki, saj so njegova hrana pretežno žitna zrna in semena.<br>Znese dve jajci, ima pa lahko dva do tri zarode. V Sloveniji je golob duplar redka,verjetno le poletna vrsta.<br><strong>Črna štorklja (Ciconia nigra)</strong><br>Dolžina telesa je 90 do 100 cm. Je nekoliko manjša od sorodnice bele štorklje. Plaha črna štorklja ne prenese bližine človeka in živi v gozdovih, kjer so v bližini manjši potoki ali jarki. V nižinskih, zlasti poplavnih gozdovih naredi veliko gnezdo na starih drevesih, navadno hrastih. Ima en zarod s tremi do petimi mladiči. Črna štorklja v času gnezdenja živi skrito. Po hrano, zlasti ribe, pa tudi razne dvoživke, lahko letajo na dolge razdalje.<br>Črna štorklja, ki je pri nas redka gnezdilka, jeseni odleti v Afriko.<br><strong>Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)</strong><br>Dolžina telesa je 15 do 17 cm. Od malega deževnika, ki tudi<br>gnezdi pri nas, se loči zlasti po črni lisi ob strani prsi, samec pa<br>tudi po peščeno rjavi kapi. Na splošno ima na telesu manj črnine<br>kot sorodne vrste. Gnezdi na slanih tleh z redko vegetacijo, na<br>obali, varni pred poplavami. Gnezdo je gola kotanjica na tleh,<br>kamor znese tri jajca, ima pa dva zaroda.<br>Pri nas beločeli deževnik gnezdi v Sečoveljskih solinah in na<br>blatnih otočkih Škocjanskega zatoka. Je redka poletna vrsta,<br>populacija v Sloveniji šteje le nekaj deset parov.<br><strong>Planinski vrabec (Monttifringilla nivalis)</strong><br>Z dolžino telesa od 17 do 19 cm je največji med našimi vrabci.<br>Naseljuje negostoljubne predele s skalnatimi travniki in melišči<br>nad drevesno mejo; do človeka je zaupljiv. Gnezdo najraje naredi v bližini predelov, kjer se dolgo zadržuje sneg in jih obkrožajo strme skalnate stene. Znese štiri do pet jajc, ima pa enega do dva zaroda. Planinski vrabec se hrani z žuželkami in semenjem. Tudi pozimi ostane v visokogorju.<br>Pri nas je planinski vrabec redka celoletna vrsta, ki gnezdi ponekod v Julijskih Alpah in Karavankah.<br>Janez Gregori, prof. biol<br>