Folkora-maske (Korant)

<b>Pustni kralj Korant</b><p>Slovenija, dežela na stičišču alpske, panonske in mediteranske kulture, se od drugih evropskih držav in kultur razlikuje tudi po svojevrstnih oblikah šemljenja. Govoriti o tradicionalnih in sodobnih maskah in šemljenju pomeni govoriti o Slovencih in njihovem odnosu do sveta, do živih bitij in narave, do magičnega in nadnaravnega, do veselja in strahu, radosti in zabave. Ptuj, starosta slovenskih mest, zakladnica tisočletij, mesto na krićišču evropskih civilizacij ter Ptujsko in Dravsko polje z obronki Haloz, so tista območja v Sloveniji, ki na podlagi izredno bogate šemske dediščine še danes omogočajo doživetje pusta v vsej pestrosti in raznolikosti vzdušja in norosti. Med tradicionalnimi pustnimi maskami izstopa naš pustni kralj- korant. <p>Korant, kurent ali kurant, ta večna neznanka, je vso zgodovino navdihoval številne umetnike, tako slikarje in kiparje kot fotografe, glasbenike, pesnike, pisatelje, filmske in gledališke ustvarjalce. S svojo neopredeljeno močjo in šarmom pa je pritegoval tudi znanstvenike, zlasti etnologe, antropologe, sociologe, zgodovinarje in jezikoslovce. Korant, katerega izvor vse do danes ni pojasnjen, je &quot;starosta&quot; med tradicionalnimi pustnimi liki po vaseh na Ptujskem in Dravskem polju ter v Halozah (SV Slovenija). Folklorističnim prizadevanjem pred drugo svetovno vojno in še zlasti po njej se moramo zahvaliti, da so se ohranili pred pozabo številni tradicionalni pustni liki. Zlasti kurentovanje na Ptuju, ki neprekinjeno poteka od leta 1960 naprej, je zasluženo, da se je podoba koranta v modificirani obliki ohranila vse do danes.Če nekoliko poenostavimo, lahko v grobem delimo &quot;korantijo&quot;(korantova oprava) na dva dela&#58; masko in kožuh. Maska je iz ovčje kože, na usnjenem naličju sta odprtini za oči, rilčast nos, odprtina za usta, zobje iz belega fižola in sirkovi brki. Poleg dolgega jezika in ušes so na maski še rogovi, goveji ali stilizirani. Med slednjimi so pripeti raznobarvni papirnati trakovi in rože. Z uporabo živih barv na maski se poudarjata magičnost in obrednost. Korant je odet v ovčji kožuh, prepasan z verigo, na kateri visi pet kravjih zvoncev. Obut je v volnene nogavice in visoke čevlje. V roki drži ježevko, lesen kij, obit z ježevo kožo. Med seboj se koranti razlikujejo predvsem po naglavnih maskah in rogovju. V grobem lahko ločimo rogate korante z Dravskega polja in Haloz ter pernate s Ptujskega polja.V tradicionalnem pogledu so korantu pripisovali nadnaravno moč, saj je s skakanjem in rožljanjem ter s svojo demonsko podobo in posebnim obredjem odganjal zimo in v deželo klical pomlad. &quot;Nastopa&quot; sam, v skupini z drugimi koranti, pa tudi kot plužar v skupini oračev.Verjetno bi v svetu težko našli kakšno masko, ki bi ji ljudje dodajali toliko najrazličnejših pomenov in vlog. &quot;Korant osvaja svet&quot;, bi lahko metaforično poimenovali obdobje zadnjega desetletja, v katerem se je zelo povečalo število korantov. Kot proizvod tradicije, pa tudi masovne in popularne kulture se selijo iz vasi v mesta, iz tradicionalnih šemskih prostorov v nova okolja, so ambasadorji in maskota Ptujskega območja, pa tudi Slovenije. Korant postaja simbol mesta Ptuj in ptujske regije, zaščitni znak različnih kultur, športnih in turističnih prireditev. Da njihova &quot;moč&quot; ne pojenja, se bomo lahko prepričali na XVI. Konvenciji Združenja karnevalskih mest (FECC), ki bo od 18.do 25.maja 1996 na Ptuju in v Mariboru.<p>Aleš Gačnik<br>Pokrajinski muzej Ptuj<br><p><b>BESEDA O SLIKARJU<p>Akademska slikarka Milena Gregorčič je diplomirala leta 1976 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in 1978 končala grafično specialko. Ukvarja se z grafiko, slikarstvom in oblikovanjem. Za svoje delo je prejela pet domačih in mednarodnih priznanj. Znamke je začela oblikovati kmalu po osamosvojitvi Slovenije ( njeni sta grb rodbine Valvasor in emblem Akademije delovnih Ljubljančanov (Academia operosorum), ki sta izšli leta 1993, oblikovanje znamk na temo železnic itn.). Tokrat se z živobarvnima pustnima maskama koranta predstavi svetu znamk, karnevalov in umetnosti tudi kot