​​​

 

 

1700. obletnica rojstva sv. Martina

1700. obletnica rojstva sv. Martina


Datum izida:3.11.2016 23:00:00
Oblikovanje:villa creativa d.o.o.
Motiv:Sveti Martin
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:
Papir:
Velikost:
Zobčanje:
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:Brezlesni 200 g/m2
Poštna številka:

1700. obletnica rojstva sv. Martina

<p>Slovenija je med tistimi državami in kulturnimi okolji v svetu,<br>kjer ima češčenje sv. Martina ali Martina iz Toursa še poseben<br>pomen. Ne le zaradi enega najpomembnejših ljudskih praznikov,<br>povezanega z zaključkom letine, spreminjanjem mošta v vino<br>in njegovim blagoslavljanjem, ampak tudi zato, ker je bil ta<br>popularni svetnik rojen tudi na stičišču našega kulturnega<br>prostora s sosednjim madžarskim.</p><p><br>Rodil se je okoli leta 316 v panonskem mestu Sabaria, tj.<br>današnjem Szombathelyju ali slovensko Sombotelu. Martin je s<br>petnajstimi leti izpolnil očetovo željo in odšel za vojaka v rimsko<br>vojsko, kjer je postal častnik gardne konjenice. Iz tega časa je<br>znana pripoved o dejanju, ki naj bi se zgodilo leta 334. Ko je v<br>mrzlem večeru Martin jahal proti taboru svoje vojaške enote v<br>Amiensu (severno od Pariza), ga je ustavil napol gol berač in ga<br>prosil za pomoč. Martin je z mečem odrezal del svojega plašča<br>in mu ga dal, da ga je zaščitil pred mrazom. Prav ta dogodek<br>je postal najbolj pogost motiv za upodabljanje sv. Martina.<br>Po krstu je Martin zapustil vojaško službo in se posvetil<br>misijonarskemu delu ter študiju Svetega pisma. Kot misijonar<br>je potoval po številnih krajih Panonije, Italije in Francije. Leta<br>371 ali 372 je bil izvoljen za novega škofa v francoskem Toursu.<br>Kljub temu se ni odrekel skromnemu puščavniškemu življenju in<br>je z nekaj menihi živel v revni koči zunaj mestnega obzidja. Vse<br>to je le še povečalo njegovo priljubljenost med ljudmi. Umrl je<br>8. novembra 397 v kraju Candes pri Toursu, pokopali pa so ga<br>11. novembra 397. Na ta dan praznujemo tudi v Sloveniji enega<br>najbolj popularnih praznikov.</p><p><br>Praznovanje se pogosto razširi na več dni, ko v številnih krajih<br>prirejajo martinovanja in najrazličnejše oblike praznovanj nove<br>vinske letine, združene s prazničnimi jedmi, med katerimi izstopajo<br>pečene gosi, race in purani z dušenim rdečim zeljem in mlinci.<br>Najbolj popularna jed je seveda Martinova gos, ki je domnevno<br>ostanek neke predkrščanske daritve ob koncu letine. Povezujemo<br>jo z legendo, ki pravi, da se je Martin skril med jato gosi, ko so mu<br>želeli sporočiti, naj prevzame škofovsko obveznost. Sv. Martinu<br>je v Sloveniji posvečenih 83 cerkva, od leta 2005 poteka po<br>nekaterih krajih tudi Evropska Martinova pot, ki je označena<br>z Martinovo stopinjo.<br></p><p>Prof. dr. Janez Bogataj</p>