Filatelisti zbirajo razen poštnih znamk tudi druge stvari, ki so povezane s poštnim prometom, in ena od teh so poštni žigi.

Prvi žigi, ki jih najdemo na poštnih pošiljkah, so označevali nujnost pri prenosu pošiljke. Tako so že v 16. stoletju uporabljali v Italiji, Franciji in Angliji žige z napisi: Cito-citissimo, volantissimo – hitro, zelo hitro, bliskovito; en diligence – hitro in skrbno; haste – naglo.

Drugi tip žigov, ki so jih uporabljali na poštnih pošiljkah, je označeval, da je poštnina (pristojbina za prenos pošiljke) že plačana. To so oznake Post Paid, Franco itd.

Žige z imenom pošt so začeli uporabljati v 17. stoletju. Poštnino je v začetku v celoti plačal naslovnik, kasneje pa nekaj pošiljatelj pri oddaji pošiljke in nekaj naslovnik pri prevzemu. Poštnina je bila odvisna  teže in od razdalje med pošiljateljevo in naslovnikovo pošto, zato je moral poštni uslužbenec vedeti, od kod je pošiljka prispela. Zaradi tega so na pošti, ki je pošiljko sprejela, morali nanjo napisati krajevno ime. To je bilo na poštah z več prometa zamudno delo, zato je bila uvedba žiga z imenom pošte dobrodošla novost.

Prvi znani žig z imenom pošte je bil uporabljen leta 1683 v Jerseyju. Uporaba se je širila, najprej po Angliji in Franciji, kasneje pa tudi v druge države.

V Mariboru je bil (po sedanjih ugotovitvah) prvi žig z imenom pošte uporabljen leta 1789. Ker je bilo mesto, kot tudi večina sedanje Slovenije, takrat v državi Avstriji, je uporabljeno seveda nemško ime Marburg.

Prvi žig mariborske pošte

Zaradi kritik o počasnosti takratne pošte si je vrhovni britanski poštni mojster Henry Bishop leta 1661 izmislil žig z datumom, ki je imel označen samo dan in mesec. Če so tega odtisnili na pošti ob sprejemu pošiljke, je lahko naslovnik ugotovil, kako hitro je pošiljka potovala. Datumski žig so uporabljali samostojno ob sprejemu pošiljke in/ali ob dohodu pošiljke na naslovno pošto. Vedno pogosteje pa so se pojavljali žigi z imenom pošte in datumom kot celota.

Poštni žig je ob uvedbi poštnih znamk dobil še eno nalogo – "uničiti" znamko kot dokaz o plačani poštnini. Najprej so ga dopolnili z letnico in kasneje še z dnevnim časom. V glavnem je tak še danes in še vedno ima funkcijo, ki jo je dobil v preteklosti.

Žigi mariborske pošte brez letnice, z letnico in z dnevnim časom (uro).

Priložnostni poštni žigi imajo razen osnovnih funkcij poštnega žiga še dodatno – z dodanim besedilom in/ali ilustracijo posebej obeležijo neko priložnost, ob kateri se uporabljajo. Prvi priložnostni poštni žig je bil v uporabi v Parizu že leta 1855, drugi pa v Londonu 1862, v obeh primerih ob mednarodnih razstavah.

Prva priložnostna žiga na pošti v Mariboru sta bila v uporabi 1. in 29. avgusta 1920 ob I. slovanskem orlovskem taboru oziroma ob II. pokrajinskem zletu Sokolske zveze SHS (II. pokrajinskem zletu Sokolskog saveza SHS). Ti priložnostni poštni žigi imajo razen imena pošte in datuma še priložnostni napis. Danes pa ima večina PPŽ tudi ustrezno ilustracijo.

Priložnostni poštni žigi se, kot že rečeno, uporabljajo ob posebnih priložnostih. Pri tem so vezani na pošto, ki je najbližja dogodku, ki mu je žig posvečen, in datum, ko se dogodek začne ali poteka ali ko se praznuje obletnica nekega dogodka. S takšnim PPŽ lahko damo dogodku, ob katerem se uporablja, široko publiciteto. Žig opozarja na dogodek na pošti, na kateri se uporablja, in z dogodkom se seznanijo vsi, ki prejmejo poštne pošiljke, žigosane s takim PPŽ. 

PPŽ imajo v pisemskem prometu enako funkcijo kot redni poštni žigi, razen takrat, ko je za pošiljko posebnega pomena tudi dnevni čas v žigu – tega v PPŽ namreč ni. Zaradi tega ga ne uporabljamo kot dohodni žig pri ekspresnih pošiljkah.

Prvi priložnostni poštni žigi

Žigi prvega dne spadajo med PPŽ. Uporabljajo se izključno ob izidu nove znamke. Datum v teh žigih je tisti, ko pride določena znamka uradno v promet. Ti žigi imajo razen datuma, poštne številke in imena pošte, na kateri so v uporabi, priložnostnega napisa in ilustracije še napis PRVI DAN. Ta napis je rezerviran izključno za žige, ki so povezani z izidom znamke. Vsi drugi PPŽ, tudi če so v uporabi prvi dan nekega dalj časa trajajočega dogodka, ne morejo imeti naziva žig prvega dne.

Priložnostni poštni žigi (PPŽ) so žigi s premičnim ali nepremičnim datumom, s katerimi se zaznamujejo pomembnejši dogodki. Več informacij o PPŽ najdete v Pojmovniku izrazov s področja filatelije.

Vlogo za uporabo PPŽ lahko predloži pravna oseba najmanj 30 dni pred datumom uporabe.

Predlagatelj predloži vlogo za izdajo PPŽ poslovni enoti, na območju katere se bo žig uporabljal. V vlogi navede namen uporabe, pošto, pri kateri bo žig v uporabi, in datum uporabe. Skupaj z vlogo mora dostaviti osnutek PPŽ v treh izvodih v merilu 1:1 ter dokazilo ali izjavo o načinu plačila cene odobritve uporabe priložnostnega poštnega žiga (po trenutno veljavnem ceniku Pošte Slovenije).

Če predlagatelj organizira filatelistično razstavo z najmanj 36 listi, s katero zaznamuje priložnost, ki ji je PPŽ namenjen, se mu dodatno ne zaračuna odobritev uporabe PPŽ. Pošta uporablja PPŽ na dan, ki je na žigu naveden, za žigosanje vseh pisemskih pošiljk. Lahko ga uporablja tudi naslednjih 15 koledarskih dni, vendar mora pri žigosanju poštnih pošiljk poleg znamk odtisniti tudi redni poštni žig.

Smiselno enak postopek velja za uporabo priložnostnih besedil in likovnih rešitev v strojnih poštnih žigih.
Po poteku roka uporabe PPŽ na pošti se žig hrani v arhivu Pošte Slovenije. Prepovedana je uporaba PPŽ, za katerega ni bilo izdano dovoljenje za uporabo.

Vlogi za izdajo dovoljenja za izdelavo in uporabo žiga mora predlagatelj priložiti tudi izjavo o uporabi avtorskih del pri pripravi osnutka (besedila in motiva) žiga. Vzorec navedene izjave predlagatelj zahteva pri poslovni enoti, kateri predloži vlogo. Za dodatne informacije smo vam na voljo v Službi za znamke (Danica Petek, tel. št.: 02/449-2243, e-naslov: danica.petek@posta.si).

Pošta Slovenije omogoča zbiralcem, da pridejo do odtisov starejših priložnostnih žigov (PPŽ). Uslužno žigosanje v času enega leta od datuma uporabe PPŽ je brezplačno, žigosanje s starejšimi žigi pa je treba plačati po trenutno veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Cena velja za največ pet odtisov istega žiga.

Storitev za naknadno žigosanje se plača vnaprej na pošti, kjer stranka lahko tudi odda filatelistični material (znamke, prilepljene na pismo, razglednico ali na navaden papir) za naknadno žigosanje. Pošta po opravljenem plačilu pošlje material v žigosanje Sektorju za trženje.