Med otroci
Poštar Pavli in Pošta Slovenije, v sodelovanju s Studiem Anima, organizirata predstave za otroke po vsej Sloveniji. Na predstavah, ki so zabavne in hkrati poučne, otroci spoznavajo lik in poklic poštarja, se nasmejijo njegovim prigodam ter se naučijo še kakšne pesmice.Zjutraj, ko ptički najlepše pojo,
Sedem na svoje hitro kolo,
Pošto raznašam od hiše do hiše,
Vsi komaj čakajo, če jim kdo piše.
Moje ime je poštar Pavli.
Vsak dan sem med ljudmi. Sicer pa, obstaja še kakšen poklic, ki je vsak dan prisoten v vsakem slovenskem domu? No, vidite. In tudi zato me imajo radi; še posebno otroci, saj se jim veselo nasmejim in … Ah, spet sem skoraj povedal preveč! Ko me boste spoznali, boste že ugotovili. No, včasih si prav rad vzamem čas in jim na toplem soncu povem kakšno zgodbo ali pravljico.
Tudi babice in dedki radi poklepetajo z mano. Še posebno veseli so, če jim prinesem kakšno pismo ali razglednico. Ko bi videli njihov nasmeh in iskrico v očeh, če se jih kdo le spomni in pošlje kakšen pozdrav s potovanja.
"Poglej, Pavli, nismo še za v staro šaro, ta mladi nas še nosijo v svojih srcih", mi je zadnjič navdušeno povedal Pogačarjev ata, tisti, ki živi v stari hišici čisto na koncu vasi. Kako zelo rad slišim in vidim takšno veselje!
Mimogrede: moram vam povedati, kako smo z otroci ponovno uživali v Mariboru. Sama Pika Nogavička (no, pa saj jo poznate, ne?) je praznovala z vsemi otroci v mestnem parku rojstni dan – seveda čisto po Pikino, v vsej njeni zmedi in smešnih zapletih. Da vam ne govorim… In Ficko, ta pobalin, si je dal v parku duška in je skakal iz drevesa na drevo. No, konj pa na koncu sploh ni bil več bele barve. Pa kaj bi govoril: v parku so potekale otroške delavnice in otroci so pobarvali in porisali vse, tudi Pikinega konja.
Ampak - in to je bilo najboljše: otroci so Piko presenetili in ji poslali čisto pravi TELEGRAM. Pravzaprav se mu reče LX-telegram. In tako je naša Pika dobila voščilnico, ki ji je lepo zaigrala, zraven pa še lepo darilo. Skakala je na odru in premetavala kozolce, ko me je zagledala z LX-telegramom in darilom ter baloni v rokah. A zakaj baloni? Hja, to pa je bilo moje presenečenje za Piko: baloni so po njeni zabavi namreč poleteli v nebo, dvignili so se nad mesto in skupaj s pticami zaplesali Piki v čast.
Tako, spet sem predolg. Čaka me še veliko pošte in veliko otrok, babic, mam, stricev, da jim jo dostavim.
Do naslednjič vas pozdravljam in želim vse dobro!
Vaš Pavli