S prijateljico Saško in mnogimi pomembnimi filatelisti (to so tisti, ki vedno pravilno zalepijo znamko in je, bog ne daj, tudi nikoli, niti pomotoma, ne uničijo).
Bil sem pa že malo tudi na morju, saj smo se skupaj z mojim prijateljem Stenom zabavali na 15. Ciciolimpijadi v Izoli. Hm, saj veste, kje je Izola, kajne? Če ne, pa kar prosite starše, naj skupaj z vami pogledajo zemljevid naše Slovenije, ki ima obliko race, menda … Ali je fazan? Joj, vedel sem, da ima obliko ene živali s perjem … Ampak vem pa, da ni noj! No, skoraj prepričan sem, da res ni noj! Eh, kakorkoli, to se boste učili v šoli, le glejte, da takrat ne boste manjkali, kot sem jaz!!
A ostal sem pri mojem druženju z otroci na morju. Bilo je res krasno, le moj Luc je bil užaljen, ker ga nisem vzel s seboj na morje. Nikakor ni razumel, da sem bil tam z mojimi prijatelji, otroci, in ne bi imel časa še zanj, sploh pa je Luc ob morju tako nepredvidljiv, da mimogrede skoči v morje, pošteno poškropi vse dame v vodi, nato pa se za povrh še pošteno, tako fino po pasje, otrese v gruči lepo oblečenih ljudi. Skratka, Luc pač ni za tja in konec! Oddolžil sem se mu z veliko žvečljivo kostjo in maratonskim sprehodom po najinih poteh! Ha, mahanju s kosmatim repom kar ni bilo konca!
Tukaj pa lahko že vidite, kako odlično smo se zabavali in navijali za Cici-športnike v Izoli:
